KDO SEM JAZ IN KAJ JE MOJA ZGODBA
Moje ime je Barbara in že od majhnih nog sem nadobudna raziskovalka po tem velikem neskončnem labirintu življenja, ki mi je tukaj dano. V življenju sem izkusila mnoge stvari, spoznala veliko ljudi, in prehodila mnoge poti ter prepotovala različne kraje in obiskala mnoge druge dežele izven Slovenskih poti. Zmeraj, že odkar se spominjam me je zanimalo vse kar tukaj in nekje drugod obstaja in je znano in vse kar še morebiti ne obstaja in je mnogim neznano in skrito v univerzumu obstoja.
Na kratko – lahko bi rekla, da me je zmeraj zanimalo vse, kar obstaja in po drugi strani vse kar je našim očem skrito, pa vendar nekje obstaja. Zmeraj sem verjela, in verjamem še danes, da je prav vse mogoče.
Že kot majhna punčka, sem moji mami govorila, da bom rešila svet, in da nekoč, ko bom velika, bom šla v vesolje, da vidim kaj je tam zunaj. Njen odgovor večkrat je bil: “Barbara, saj veš, da ne moreš rešiti sveta”, in spet moj odgovor je bil: “ja jaz pa ga bom”. To kar sem govorila in verjela takrat, verjamem še danes, le z razliko, da danes vem to, da če vsaki dan nekomu pomagam na kakršenkoli način rešiti njegove izzive, je več kot le to, da sem rešila cel svet, saj sem s tem rešila svet tega posameznika, in to je tisto, kar me žene naprej, da nikdar ne obupam.
Bile so mnoge noči, ko sem strmela v nebo, opazovala zvezde in se vedno znova spraševala – Kaj je tam?, Kdo je tam?, Kaj obstaja tam nekje daleč? Vedela sem, in prav tako vem danes, da nikdar nismo bili in nikdar ne bomo sami. Že od majhne punčke naprej, je moje največje vprašanje, ki sem ga vedno znova postavljala sebi, bilo – “KDO SEM?” sledila so vprašanja, “Zakaj sem tukaj?” “Kaj je moj namen tukaj in kakšen je doprinos temu svetu?” “Kaj je moja naloga?” Vsa ta vprašanja in še mnoga druga, sem si postavljala zadnjih 36 let. Nikdar nisem zares čutila, da spadam v ta svet. Vedno sem govorila, da nisem iz tega sveta. Nihče me nikdar ni zares razumel in zato sem se zmeraj umikala iz družbe. Za mnoge sem bila in sem še danes “Čudna, drugačna, izjemna” in še vse drugo. Danes vem, da sem točno takšna že od zmeraj, in mnogi me takšno, kot v realnosti sem, ne sprejmejo, ker je moja svetloba za njih premočna.
Danes imam odgovore na mnoga, v preteklosti sebi zastavljena vprašanja, in eden glavnih odgovorov je ta, da VEM KDO SEM – sem več kot le to telo in to ime. Danes zaradi tega, ker nikdar nisem obupala in se predala, temveč sem globoko v sebi vedno sledila in zaupala sebi in svoji intuiciji, vem in se zavedam, da je vsa moč v meni, ker sem jaz ta, ki kreira svojo realnost tako dolgo, dokler sem tukaj v tem svetu prisotna. Torej še enkrat, ni pomembno moje ime, niti moje telo, niti to kar mislijo drugi o meni in kar misli o meni ves svet, pomembno je samo to, da jaz vem kdo sem in to je dovolj.
Pomembno je tudi to, da v tem svetu, med vso to igro, ostajam realna, povezana s seboj, in res zmeraj sledim sebi in svojemu notranjemu glasu zavesti, svoji notranji lučki, ki je večna svetloba, in se nikdar res nikdar ne predam. Prav tako se zavedam, da vse to kar sama izkušam, raziskujem in se spominjam, iz vsega kar že v sebi vem, z veseljem in vso nesebičnostjo delim naprej med druge, jih opominjam kdo so in jim, ko je potrebno, na njihovi poti iskanja sebe, ponudim svojo roko, včasih sprehod skozi gozd ali le kratek počitek v parku na klopci z prijetnim klepetom, da jih spomnim, da je pomembno le to, da brez strahu sledijo sebi, se nikdar ne predajo, in da je nekje zmeraj tista njihova pot, in da je pomembno, da jo poiščejo sami in se spomnijo, da nikdar niso zares sami.
Torej, sem ta, ki svojo roko podajam tistim, ki so na svoji poti izgubljeni in še se zmeraj iščejo – to je moja “misija” in to sem JAZ.